OSNOVNE INFORMACIJE

Energetska izkaznica stavbe je listina s podatki o energijski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti. Gre za ukrep, ki je namenjen boljši informiranosti potrošnika, torej tistega, ki želi stavbo oz. stanovanje kupiti ali najeti. Stavba je porabnik energije, zato je smiselno, da pred odločitvijo o nakupu ali najemu preverimo, kako energetsko varčna oz. potratna je.

Strošek za energijo v stavbi je relativno velik oz. velike so tudi potrebne investicije, če bi želeli stavbo prenoviti, zato ima energetska izkaznica stavbe koristne podatke za odločitev potrošnika. Pri nakupu oz. najemu je tako seznanjen s tem, kakšne stroške lahko pričakuje za energijo v stavbi.

 

Pri tem je zelo nujno tudi poudariti, da energetska izkaznica ne označuje samo razreda oz. določa energetsko učinkovitost stavbe, temveč  so sestavni del energetske izkaznice tudi priporočeni ukrepi, s katerimi se lahko ta učinkovitost poveča.

Energetska izkaznica gre torej korak dlje od energijskih nalepk za električne aparate, ki nas seznanjajo s porabo energije pri delovanju določenega aparata. Energetska izkaznica prinaša tudi pomembne informacije o tem, s katerimi ukrepi lahko zmanjšamo porabo energije v stavbi, kar ne nujno vedno vključuje velikih investicij. Vsekakor pa nas seznanja s tem, kateri ukrepi bi bili najbolj učinkoviti. Ta priporočila predstavljajo spodbudo za izvedbo najpomembnejših ukrepov in niso splošna, ampak se nanašajo na stavbo, za katero je energetska izkaznica izdelana.

Treba pa je poudariti, da energetska izkaznica ni obvezna za vse stavbe. Pridobiti jo bomo morali samo v primeru, če bomo stavbo (ali stanovanje) prodajali ali oddajali v nov najem (daljši od enega leta). Lastniki stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v najem, pa energetske izkaznice ne potrebujejo.

Energetsko izkaznico je potrebno pridobiti tudi za vse nove stavbe in za vse javne stavbe s površino večjo od 500 m², od 9. julija 2015 pa bo ta površina 250 m².

Energetska izkaznica tudi ni potrebna za stavbe ali posamezne dele stavb, ki so že oddani. Poleg tega zakon predvideva nekaj izjem, kot so recimo stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, ali ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti in še nekaj drugih.

Veljavnost energetske izkaznice je 10 let, vendar se lahko izkaznico izdela tudi na novo, preden poteče 10 let.

Gre za ukrep, ki je namenjen boljši informiranosti potrošnika, torej tistega, ki želi stavbo oz. stanovanje kupiti ali najeti. Stavba je porabnik energije, zato je smiselno, da pred odločitvijo o nakupu ali najemu preverimo, kako energetsko varčna oz. potratna je.

Strošek za energijo v stavbi je relativno velik oz. velike so tudi potrebne investicije, če bi želeli stavbo prenoviti, zato ima energetska izkaznica stavbe koristne podatke za odločitev potrošnika. Pri nakupu oz. najemu je tako seznanjen s tem, kakšne stroške lahko pričakuje za energijo v stavbi.

Izkušnje iz tujine kažejo, da se učinki energetskih izkaznic hitro poznajo, ker kupci dobijo relevantne informacije o porabi energije in to upoštevajo pri odločitvi za nakup (ravno tako kot pri pralnem stroju ali drugih gospodinjskih aparatih, kjer so energijske nalepke že uvedene). Energetske izkaznice stavb namreč omogočajo določeno primerjanje podobnih stavb med seboj in zato potrošniku omogočajo informirano izbiro.

Energetsko izkaznico stavbe morajo pridobiti lastniki stavbe v primeru, če bodo stavbo (ali stanovanje) prodajali ali oddajali v nov najem (daljši od enega leta).

Energetsko izkaznico je potrebno pridobiti tudi za vse nove stavbe.

Energetska izkaznica je potrebna tudi za vse javne stavbe s površino večjo od 500 m², od 9. julija 2015 pa bo ta površina 250 m².

 

 

Lastniki stavb, ki svojih nepremičnin ne prodajajo ali ne oddajajo v najem, pa energetske izkaznice ne potrebujejo.

Energetski zakon predvideva izjeme in sicer izkaznice za stavbo ali njen posamezni del ni potrebno predložiti pri:

• oddaji v najem za obdobje, krajše od enega leta,
• prodaji v primeru izkazane javne koristi za razlastitev,
• prodaji v postopku izvršbe ali v stečajnem postopku,
• prodaji ali oddaji nepremičnine, ki je v last Republike Slovenije ali lokalne skupnosti prešla na podlagi sklepa o dedovanju.

Poleg tega pa energetska izkaznica ni zahtevana tudi za:

• stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine,
• stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti,
• industrijske stavbe in skladišča,
• nestanovanjske kmetijske stavbe, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev,
• enostavne in nezahtevne objekte ter
• samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m².

Stavbe, ki potrebujejo energetske izkaznice, bi morale le to imeti že vsaj od julija 2013, ko so bile izdane prve energetske izkaznice. To velja tudi za vse nove stavbe.

Sicer pa je tudi novi energetski zakon to obvezo opredelil in sicer je zakon stopil v veljavo 22. marca 2014. Uvedel je sicer tudi prehodna obdobja za izvajanje sankcij ter za zahtevo po navedbah v oglasih.

Kazni za oglaševanje nepremičnin brez navedbe energetskega kazalnika veljajo od 1. januarja 2015 naprej, s 24. februarjem 2015 pa nastopijo tudi kazni za nepridobitev izkaznice ob prodaji ali oddaji nepremičnine.

Energetsko izkaznico je potrebno pridobiti tudi za vse javne stavbe s površino večjo od 500 m², od 9. julija 2015 pa bo ta površina 250 m².

Energetsko izkaznico za posamezne dele stavbe je mogoče pridobiti. Že trenutno veljavni pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb jasno določa, da se energetske izkaznice lahko izdajajo tudi za posamezni del stavbe, torej posamezna stanovanja, kadar tehnične lastnosti stavbe in vgrajenih sistemov omogočajo celovito analizo energetske učinkovitosti posameznega dela stavbe. Ker je energetska izkaznica stavbe listina s specifičnimi podatki o energijski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energijske učinkovitosti, je izdaja energetske izkaznice odvisna od primera do primera. V določenih primerih lahko zaradi tega pride tudi do nesorazmernega stroška za posameznika, zato bo novi pravilnik, poleg obveznosti glede nadzora in oglaševanja, uvedel tudi možnost izdelave cenejše energetske izkaznice za posamezno stanovanje.

Praktično nemogoče je  govoriti o standardni ceni  energetske izkaznice. Tudi pri dveh navzven morda podobnih stanovanjskih stavbah sta lahko vložen trud, čas in napor za izdelavo energetskih izkaznic povsem različna in odvisna od tega, kako podrobne in pravilne podatke ima neodvisni strokovnjak na voljo in koliko časa mu bo zato vzela korektna izpeljava vseh predpisanih postopkov.

Kljub temu najvišje cene za izdajo energetskih izkaznic določa Uredba o določitvi najvišjih cen za izdajo energetske izkaznice (Ur. l. RS, št. 15/2014).